Projekti

HOTEL BOHINJ

Hotel Bohinj leżi v osrčju Bohinja na vzpetini nad Ribčevim lazom neposredno nad mostom ob jezeru s cerkvijo Svetega Janeza Krstnika in spomenikom štirim srčnim možem. Dvignjena lega hotelu in okolici omogoča lepe poglede na jezero, cerkev ter okoliške hribe vključno s Triglavom, Voglom, Komno in Vogarjem.

Hotel stoji na lokaciji parka, ob katerem je bila nekoč Muhrova (kasneje Karadžordževičeva) vila, na njegovem mestu pa je v osemdesetih stal Hotel Kompas. Investitor in upravitelj hotela Damian Merlak in Jure Repanšek sta se odločila, da hotel celostno prenovita ter statično in energetsko sanirata. Obstoječi hotel je bil skozi leta večkrat prezidan in dograjevan in izkazalo se je, da so bila dela nestrokovno izvedena. Pri prenovi se je ohranil osnovni volumen objekta ter vsi vitalni in kvalitetni deli konstrukcije. Objekt je bilo potrebno statično in protipotresno sanirati. Ojačitev je izvedena z umestitvijo novih armiranobetonskih sten in opor ter s pomočjo zunanjih kovinskih okvirjev- jeklenih vertikalnih in horizontalnih vezi, ki objamejo in statično povežejo obstoječo konstrukcijo. Hkrati so se z okvirji vzpostavili balkoni pred sobami in gostom omogočili odprte razglede na jezero in okolico. Ritem dopolnjujejo sekundarni nosilci, ki so razvrščeni med balkoni.

Obstoječi volumen je povečan s kombinacijo balkonov. Vhodno fasado dopolnjuje dozidava z novim lobijem, vhodno nadstrešnico ter zimskim vrtom, v katerem je zajtrkovalnica in restavracija. Že obstoječi objekt na vhodni fasadi je imel razpoznavne elemente s trikotnimi zatrepi streh, dozidave pa to kompozicijo dodatno razgibajo ter ustvarjajo dialog z vrhovi gora v ozadju.

Interier vključuje 69 sob, ki so v svetlem macesnu z razgledi na okolico. Ker so sobe po velikosti omejene z razporedom nosilnih sten, so kopalnice povečane z umivalno nišo, ki se odpira na balkon in razgled. Po sobah se pojavljajo tudi vzorci tiskani na obloge, pohištvo in tkanine z navdihom bohinjske tradicije. Teksture predstavljajo silhueto štirih pogumnih mož, ki so osvojili Triglav. Ta lokalni pogum, duh teh mož in prvinski stik z naravo je tudi osnovno vodilo ter rdeča nit skozi notranje sekvence. Figure vsakege od teh mož se pojavljajo v grafični podobi v različnih izvedbah in vzorcih skozi objekt. Dolgi skupni hodniki predstavljajo sprehod skozi konstrukcijo bohinjskega stoga, toplarja oziroma kozolca s tipično leseno konstrukcijo v kombinaciji horizontalnih in diagonalnih tramov. Detajli okoliških stogov so tiskani na tla, stene in strop in vzpostavljajo vizualne prehode, ki bodo goste seznanile z bogato tradicijo lokalnega stavbarstva.

Skupni prostori obsegajo center dobrega počutja z manjšim zunanjim bazenom, ki bo tudi pozimi nudil gostom dożivetja v vroči vodi, dvovišinski vhodni lobby, restavracija in zajtrkovalnica, kmečka soba s ponudbo bistroja in domačih sladic, v kleti pa bo manjša kongresna dvorana in klub z vinoteko. Oblikovanje skupnih prostorov je prav tako pretežno leseno, z detajli lokalnega navdiha. Lobby je dvovišinski, lesen razgiban strop in stene asocira na strukturo lesenih skodel, brazd in kapnikov, ki se pojavljajo po votlinah in jamah okoliških gora.

Del prenove hotela je predstavljala tudi energetska sanacija. Pri načrtovanju rabe energije je upoštevan Pravilnik u učinkovit rabi energije, ki je že sam po sebi zelo zahteven vendar ga zasnova hotela močno presega. Dosežen je razred A2 v skladu s predpisi za energetske izkaznice. Kot vir toplote služijo toplotne črpalke z geosondami, v skupnih prostorih in nekaterih sobah je talno ogrevanje, v nekaterih sobah pa ogrevanje in pohlajevanje s pomočjo konvektorjev. V hotelu je centralni nadzor, ki regulira tudi krmiljenje ogrevanja in hlajenja.

Osvetlitev je zasnovana na varčni led tehnologiji, luči delujejo preko senzorjev kar omeji čas osvetlitve. Vsa vgrajena oprema je v najnižjih razredih glede porabe in je zasnovana intimno predvsem glede na sodobne smernice o preprečevanju svetlobnega onesnaženja. Ker hotel stoji v osrčju Triglavskega narodnega parka je to še kako pomembno, saj s tem varujemo biodiverziteto ter omogočamo sobivanje tudi vsem nočnim živalim in organizmom.

V hotelu je 69 hotelskih sob, lobby s kavarno, restavracija,center dobrega počutja z manjšim zunanjim bazenom ter konferenčna dvorana in klub z vinoteko. Sobe so povečini dvoposteljne, nekatere pa imajo možnost tretjega ležišča in so velikosti od 26m2 do 30m2 večinoma imajo balkone ali terase. Nekaj sob je družinskih z možnostjo združitve, v najvišjem nadstropju s pogledom na Triglav pa se nahaja predsedniški apartma.

VILA PORTIKA

Hiša se nahaja v predelu Rožna dolina zahodno od centra mesta Ljubljane. Območje je bilo v veliki meri travnata površina. Začelo se je razvijati šele po potresu leta 1895, ko je »Slovensko delavsko stavbno društvo« kupilo travnike med železnico in večno potjo in začelo zidati manjše hiše za gradnjo stanovanj za delavce; večinoma zaposlenih v bližnji Tobačni tovarni. Danes je priljubljena destinacija ob zelenem delu mesta, parka Tivoli, živalskega vrta in hriba Rožnik. Istočasno pa so se v zadnjih letih številne parcele »zapolnile« z večstanovanjskimi stavbami nedefiniranega arhitekturnega jezika. To velja tudi za več sosednjih hiš, ki mejijo na to parcelo. Značilnost večine predvojnih vil je bilo dvignjena pritličja z namenom zaščite pred poplavami. Istočasno pa omogoča dnevno svetlobo in naravno prezračevanje kletnih prostorov. Ob vhodu v hišo je stopnišče ustvarilo portiko; konstrukcijo, ki jo sestavljajo strehe v enakomernih presledkih podprte s stebri, običajno pritrjene kot veranda v stavbo. Zadnja etaža hiše je imela običajno manjši zamik od spodnjih nadstropij zaradi ustvarjanja teras in omogočanja dobre izpostavljenosti soncu na vrtu in hišah v okolici. Osnovni koncept sledi isti tipologiji in pravilom. V dvignjenem pritličju so glavni bivalni prostori. Vhod je poudarjen s portiko, široke stopnice prekrite in zaprte. Hiša se odpira proti južni strani s terasami, prekritimi z drevesi, ki ustvarjajo vrtove pred notranjimi prostori in se stopničasto zamikajo navznoter do zadnje etaže. Glede na to, da program zaseda 40% površine parcele, tloris vzpostavlja odpiranje prostorov proti jugu z terasnimi platoji in dodatni notranji zastekljeni atrij v osrčju stavbe. Deluje kot vir naravne svetlobe in prezračevanja med jedilnim in dnevnim prostorom, zunanjo poletno teraso in se konča na podzemni ravni kot intimno notranje dvorišče med spodnjim vhodom z garaže in sobo za goste. Zasnova tlorisa jasno ločuje družinski program: polkletni nivo, ki se odpira proti spuščenemu vrtu dvorišča, dvignjeno pritličje kot dnevna-jedilnica s teraso, prvo nadstropje kot otroška etaža in najvišja etaža kot območje staršev.

HIŠA DEVINSKA

Gre za celostno prenovo in dozidavo majhni obstoječi hiši iz leta 1934, ki se nahaja v Trnovem v središču Ljubljane. Obstoječo hišo je zasnoval arhitekt Emil Navinšek, znan po inovativnih prostorskih konceptih brezkoridornih šol. Poleg svojega prebivališča je zasnoval hišo za starejši neporočeni sestri, za obe skupno na majhni površini le 50m2 / etažo. Ulica, kjer se nahaja hiša, je bila večinoma zgrajena v šestdesetih in sedemdesetih letih s tipično družinsko stanovanjsko zazidavo v kombinaciji belega fasadnega ometa in oblog iz temnega lesa.
Členjeni volumni-Dozidava v vsakem nadstropju ustvarja različne preseke med starim in novim delom... sestavljena iz 3 volumnov, vsaka v proporcu škatle za čevlje; primerljiv z volumnom obstoječe hiše. Škatle so zložene z 90 stopinjskimi zamiki, ki ustvarjajo previse in terase. Volumni so obloženi v temen les – vertikalni smrekov opaž - v kontekstu obstoječe ulične arhitekture. Konstrukcija je kombinacija betonskega podstavka, kovinskih okvirjev in lesene podkonstrukcije. Notranjost novega dela je večinoma iz lesenih stenskih oblog, ki ustvarjajo integrirane omare in stene. Stara hiša je preprosto prenovljena in ohranja vse obstoječe teksture in materiale. Notranjost stare hiše in nove dozidave so po etažah povezane različno:
Pritličje je bivalni prostor, prvo nadstropje so otroške sobe in soba za goste, v drugem nadstropju pa je glavna spalnica.
Srce hiše - presečišče volumnov starega in dozidave je stopnišče, pritrjeno na glavno navpično betonsko steno. Po navdihu interierjev Adolfa Loosa notranjost oblikuje povišane podeste, niše, garderobne omare, majhne sedeže in se delno povezuje v majhne prostore v obstoječem delu hiše. V vsakem nadstropju ustvarja zasebne bivalne prostore.

SMART STOP
Razvili bomo nov izdelek Smart Stop – pametno postajališče, ki bo v osnovi modul z leseno konstrukcijo v kombinaciji z visokotehnološkim steklom. To bodo modularne fleksibilne enote potniškega postajališča, ki bodo oblikovane na način, da omogočajo zavetje manjši ali večji skupini čakajočih. Arhitekturno-oblikovna zasnova bo takšna, da bo primerna za uporabo v različnih okoljih.

Razviti želimo inovacijo in tehnologijo v uporabi stekla in lesa kot nosilne konstrukcije, da bo izdelek vrhunski, sodoben, okolju prijazen ter energetsko učinkovit oz samozadosten. S posebnimi obdelavami lesa bomo dosegli izboljšanje funkcijskih lastnosti materiala, ki bo tako bolj trajen, zmožen dolgoročno kljubovati ekstremnim vremenskim pogojem (veter, sneg, sonce, UV). Konstrukcija, ki bo predstavljala streho postajališč, bo lahka, modularna ter okolju in človeku prijazna.

Vrhunski industrijski dizajn in izvedba tega objekta bosta omogočala varčno uporabo materiala ter dolgo življenjsko dobo produkta, kljub temu, da bo izpostavljen ekstremnim vremenskim vplivom. Elementi postaje bodo oblikovani na način, da se jih bo lahko po potrebi razstavilo in ponovno sestavilo – recikliralo na drugi lokaciji.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Projekt izvajamo skupaj s konzorcijskim partnerjem LIT TRANZIT, PROGRAMSKE REŠITVE d.o.o. Projekt je delno sofinciran z nepovratnimi sredstvi v skupni vrednosti največ do višine 472.994,99 EUR.

www.eu-skladi.si

STEKLENA HIŠA
Steklena hisa v puscavi, ki smo jo izdelali za podjetje Guardian Glass, so oblikovali v slovenskem podjetju OFIS arhitekti v sodelovanju s statiki AKT ll iz Londona in klimatskimi inzenirji Transsolar iz Nemčije , ustvarja udoben življenjski prostor z minimalno porabo energije.
Namen je ustvariti udoben bivalni interier, ki ga obkroža ekstremno puščavsko okolje. Koncept izziva termične in strukturne zmožnosti stekla. Steklo ni le element fasade temveč statični element, zunanja opna, senčilo ter izolacija. Oblika objekta je odgovor na lokalne puščavske pogoje, ki smo jih spremljali v nacionalnem parku Gorafe v Andaluziji. Koncept je zasnovan pasivno in temelji na obnovljivih energetskih virih, hkrati pa fasadna opna ostaja popolnoma transparentna in omogoča čudivit, neprekinjen 360° razgled na okolico.
PROGRAM
Gre za kratkotrajno nastavitev, tedenski oddih za enega gosta ali par, ki bo izbran preko nastanitvanih spletnih strani ter bo tudi poročal o izkušnjah v času bivanja. Notranji prostor je sestavljen iz treh delov: spalnice, dnevnega prostora in kopalnice s sanitarnim jedrom na sredini. Prostori se odpirajo proti verandi, ki je pokrita in zasenčena, stekleni kubusi interierja v zunanjosti ustvarjajo zaščito pred soncem in vetrom.
STEKLO KOT KONSTRUKCIJA
Objekt uporablja vertikalne steklene plošče kot edino konstrukcijsko podporo, ki kljubuje močnemu puščavskemu vetru ter hkrati podpira veliko leseno streho. Steklo je termična ucinkovita troslojna zasteklitev, ki je premazana s skoraj nevidnimi premazi za zaščito notranjost pred soncem.

SAMOZADOSTNA ENOTA NA LJUBLJANSKEM HRIBU

Lesena modularna bivalna enota je zasnovana v sodelovanju med OFIS arhitekti & Permiz, C+C, C 28 in AKT in je namenjena različnim začasnim funkcijam. Uporablja se lahko kot počitniško enoto, drevesno hiško ali
kot bivak namenjen kratkotrajnem bivanju za potrebe raziskav, turizma in pohodništva. Velikost enote omogoča različne načine transporta. Osnovna enota predstavlja modul velikosti 4.50m x 2.50m x 2.70m in nudi bivanje dveh-treh oseb (s kuhinjo, kopalnico, posteljo in sedišči) ali pa se sestavlja horizontalno oz. vertikalno v dvojček, trojček ali podobno. Konstrukcija je iz lesa, obojestransko ojačana z vezanimi ploščami. Lahko je vijačena v tla z vijaki, sidri ali pa ima kot temelje prenosne betonske kvadre. Objekt - tako oprema, kot konstrukcija in fasada promovira slovensko lesarstvo in tradicionalno znanje mizarske stroke.

Projekt je realiziran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj Evropske unije

SAMOZADOSTNA ENOTA / LIVING UNIT

V sodelovanju z OFIS arhitekti smo na Salone del Mobile predstavil leseno bivanjsko samozadostno enoto, ki je modularna in namenjena različnim začasnim bivanjskim potrebam. Objekt je sestavljen iz enega modula velikosti 4.50m x 2.50m, višine 2.70m, ki lahko kot en sam nudi bivanje 2 osebam (s kuhinjo, kopalnico, posteljo in sedišči) ali pa se ga zlaga horizontalno oz. vertikalno in se objekt nadgradi v dvojček, trojček ali podobno.

Odločili smo se,

da se objekt izdela v celoti iz slovenskega lesa, saj si želimo promovirati slovensko lesarstvo in tradicionalna znanja lesarske in mizarske stroke

Samozadostna lesena enota bo razstavjena v sklopu Salone del Mobile v Parco Sempione, historičnem parku v centru starega mesta Milana in sicer od 4.4. do 10.4. 2017.

Po zaključeni razstavi bomo bivalno enoto pripeljali nazaj v Slovenijo, kjer namarevamo to leseno strukturo postaviti tudi v Ljubljani, po vsej verjetnosti na Ljubljanskem gradu.

Projekt je realiziran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj Evropske unije

VILA NA MIRJU / CRISS-CROSS ENVELOPE

V sodelovanju s Slovenskim arhitekturnim birojem OFIS Arhitekti smo z začetkom leta (2015) zaključili celovito izgradnjo notranjosti vile v Ljubljani. Vila se nahaja na ljubljanskem Mirju, v trnovskem predmestju centra Ljubljane in v neposredni bližini, po načrtih Jožeta Plečnika, restavrirane južne stranice emonskega obzidja. Pri obnovi vile so se pri slovenskem arhitekturnem biroju – OFIS Arhitekti – odločili za ohranitev prvotnega podpornega zidu vile, ki je včasih gledala na glavno ulico, na kateri se nahajajo slovite Plečnikove piramide. Vila preseneti tako s sodobno zunanjostjo kot tudi z notranjostjo. Zunanjo fasado tvorijo perforirane kovinske plošče z diagonalnimi križi, ki poleg izjemne estetske funkcije naključnim mimoidočim preprečujejo poglede na zunanje balkone, ki se terasasto spuščajo od najvišjega do najnižjega nadstropja hiše. V notranjosti opazimo dva prevladujoča elementa – hlad betonskih sten in toplino lesene lupine. Gradnja hiše je potekala z mislimi na družino s tremi otroki, zato notranjost vile glede na funkcijo ni opredeljena z zidovi, ampak z nadstropji – pritličje je opredeljeno kot skupni dnevni prostor, prvo nadstropje je posvečeno najmlajšim, drugo nadstropje staršem. S premišljenim načrtovanjem in izkoristkom vsakega milimetra – stene hiše sestojijo iz vgradnih omar za shranjevanje vsega, kar bi drugače hranili v kleti in na podstrešju, ki ju v novogradnji ne najdemo – je zagotovo sanjsko domovanje, ki zadovolji tudi najbolj zahtevne.

SAMOZADOSTNA ENOTA / LIVING UNIT

VILA NA MIRJU / CRISS-CROSS ENVELOPE

ALPSKI SKEDENJ

BIVAK POD SKUTO

ZIMSKA SOBA NA KANINU